Zdravljenje hipertenzije varuje možgane

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije po vsem svetu za Alzheimerjevo boleznijo trpi več kot 35 milijonov ljudi (kar predstavlja približno dve tretjini vseh ljudi z demenco). Glede na staranje svetovnega prebivalstva in pričakovano življenjsko dobo, ki trenutno presega 70 let, bi število obolelih leta 2030 lahko preseglo 50 milijonov.

Vendar pa je pomembno dejstvo, da se je incidenca (delež primerov v posamezni starostni skupini) v državah z visokimi dohodki zmanjšala, čeprav pa prevalenca (skupno število primerov) te strašne bolezni zaradi staranja prebivalstva narašča. Ta razvoj je presenetljiv, vendar so ga potrdile številne pomembne študije. Za to obstaja več razlogov: boljše obvladovanje srčno-žilnih dejavnikov tveganja, zlasti hipertenzije. Vemo namreč, da vrednosti krvnega tlaka med 40. in 60. letom starosti vplivajo na delovanje možganov po 80. letu. Starejši pacienti, ki imajo danes demenco, so bili v svojih 40-ih in 50-ih letih v 60-ih letih prejšnjega stoletja, ko zdravila za zniževanje krvnega tlaka še niso bila na voljo.

Hipertenzija vpliva na arterije v možganih, kar ima lahko dve glavni posledici:

• Tveganje za možgansko-žilni dogodek (možgansko kap).
• Tveganje za izgubo spomina in Alzheimerjevo bolezen.

Tveganje za možgansko kap je dobro poznano, učinki na spomin pa so manj znani. Nedavne študije so pokazale vpliv nepravilnosti krvnih žil (vaskularnih nepravilnosti) na spomin, kar ustvarja tveganje za »vaskularno demenco« ali Alzheimerjevo bolezen. Kombinacija različnih dejavnikov povečuje tveganje za težave s spominom in Alzheimerjevo bolezen.

Prisotnost žilnih dejavnikov tveganja (hipertenzija, sladkorna bolezen, povišana raven holesterola) postopoma poškoduje stene arterij v možganih. Te žilne spremembe povzročajo slabo prekrvavitev možganov in lahko poškodujejo zelo majhna območja možganov (široka le nekaj milimetrov), imenovana lakune. Ko se te namnožijo, lahko sčasoma povzročijo simptome demence.

Skupno je skoraj polovica primerov Alzheimerjeve bolezni na svetu (17 milijonov) potencialno posledica dejavnikov tveganja, na katere lahko vplivamo.

Danes torej vemo, da lahko z različnimi sredstvi zelo učinkovito ukrepamo pri preprečevanju demenc, za katere še vedno ni učinkovitega zdravljenja in katerih vzroki niso jasno opredeljeni. Nedavne raziskave so pokazale, da lahko znižanje krvnega tlaka z antihipertenzivnim zdravljenjem zmanjša tveganje za demenco za 50 %, zato je treba hipertenzijo zdraviti in zagotoviti, da krvni tlak ostane v mejah normale (140/90 mm Hg v zdravniški ordinaciji).