Zakaj se hipertenzija imenuje “tihi ubijalec”?

Hipertenziji se pogosto reče tiha bolezen ali tihi ubijalec, ker pogosto poteka brez zunanjih znakov ali simptomov in ostane dolgo časa neprepoznana.

Kdaj govorimo o hipertenziji?^1-4

Ti simptomi hipertenzije so morda neškodljivi, vendar bi morali biti povod za merjenje krvnega tlaka. V resnejših primerih lahko nekateri znaki kažejo na zaplet bolezni. Ti lahko vključujejo bolečino v prsih ali težave pri premikanju roke. Takšni znaki so odraz posledic nezdravljene hipertenzije in niso neposreden simptom same bolezni.

Kako dobiš povišan krvni tlak?^2,5

Krvni tlak se ne poviša kar čez noč. Vrednosti krvnega tlaka, zlasti prva številka, s starostjo postopoma naraščajo. Če danes vidimo veliko oseb s hipertenzijo, je to zato, ker živimo vse dlje, kar daje tem vrednostim krvnega tlaka čas, da narastejo nad usodno mejo 140 mm Hg. 

Pojav hipertenzije je običajno postopen. Lahko pa se razvije hitreje, bodisi v primeru neugodne genetike (starši s hipertenzijo) ali predvsem neugodnega okolja. Vse, kar povzroča hitrejše staranje arterij, prispeva k hitrejšemu naraščanju krvnega tlaka.

Dejavniki, ki povzročajo staranje arterij, vključujejo uživanje veliko soli, sedeč način življenja in posledično povečanje telesne mase. Poleg tega so tu še vsi dejavniki, ki neposredno spreminjajo arterije, kot so kajenje, sladkorna bolezen, in povišan holesterol. Gre za iste škodljive dejavnike kot pri srčno-žilnih boleznih. Nasvet "več se gibajte, bolj zdravo jejte" ima izjemno pomemben vpliv ne le na tiste s potrjeno hipertenzijo, temveč tudi na preprečevanje nastanka bolezni.

Kdaj in kako pogosto si je treba meriti krvni tlak?^4,6 

Merjenje krvnega tlaka je edini način, da ugotovite, ali imate hipertenzijo.

Kljub ogromnemu vplivu na zdravje sta merjenje in zdravljenje krvnega tlaka v medicinski praksi razmeroma nova, saj se je razširjeno merjenje začelo pred nekaj več kot 100 leti.

Morda imate povišan krvni tlak in se počutite popolnoma dobro. Zato je pomembno, da si krvni tlak redno preverjate. Merjenje krvnega tlaka je hitro in neboleče. Čeprav si posamezniki lahko sami merijo krvni tlak z avtomatskimi napravami, je za oceno tveganja in povezanih stanj pomemben pregled pri zdravstvenem delavcu.

Od 40. leta starosti dalje, je treba krvni tlak meriti vsaj enkrat letno. Z merjenjem lahko pričnete prej, če imate hipertenzijo v družini ali če so prisotni simptomi oziroma dejavniki, ki lahko povzročijo hiter porast krvnega tlaka, kot so prekomerna telesna masa, sladkorna bolezen ali povišan holesterol.

Kakšni so zapleti pri nenadzorovani hipertenziji?⁷

Poleg drugih zapletov lahko hipertenzija povzroči resne poškodbe srca. Povišan krvni tlak namreč lahko povzroči otrdelost arterij, kar zmanjša pretok krvi in kisika do srca. Ta povišan tlak in zmanjšan pretok krvi lahko povzročita: 

• Bolečino v prsih, imenovano tudi angina pektoris.

• Srčni infarkt, do katerega pride, ko je oskrba srca s krvjo prekinjena in celice srčne mišice odmrejo zaradi pomanjkanja kisika. Dlje ko je pretok krvi oviran, večja je poškodba srca.

• Srčno popuščanje, do katerega pride, ko srce ne more črpati dovolj krvi in kisika do drugih vitalnih organov.

• Nereden srčni utrip, ki lahko privede do nenadne smrti. 

Hipertenzija lahko povzroči tudi pokanje ali zamašitev arterij, ki oskrbujejo možgane s krvjo in kisikom, kar povzroči možgansko kap. Poleg tega lahko povišan krvni tlak povzroči poškodbe ledvic, kar vodi v odpoved ledvic.

Proaktivno ravnanje in redno merjenje krvnega tlaka vas lahko obvarujeta pred to tiho boleznijo.